Označevanje obutve

Označevanje obutve

Obvezno označevanje

1. Označevanje materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve

Glavni sestavni deli obutve so:

  • zgornji del,
  • podloga in vložek (steljka),
  • ter podplat.

Za označevanje materialov se uporabljajo mednarodno dogovorjeni znaki ali piktogrami (slikovna pisava), pa tudi pisne oblike. Podatki o sestavi glavnih sestavnih delov obutve so lahko na obutvi, največkrat so nalepljeni v notranjosti ali na podplatu, ali priloženi.

Piktograme materialov proizvajalec vpiše poleg shematsko prikazanega obuvala tako, da ločeno predstavi materiale vsakega od treh sestavnih delov. Za boljšo ločljivost je tisti del obutve, na katerega se nanaša prikazani material, na etiketi narisan z odebeljeno črto in označen s puščico.

Označevanje obutve s piktogrami in znaki

oznacevanje obutev usnje.jpg

Usnje

Usnje je splošni izraz za strojeno živalsko kožo z značilno bolj ali manj nespremenjeno vlaknato strukturo. Strojena koža postane odporna proti razvoju bakterij, proti nabrekanju, pridobi na odpornosti proti kemikalijam, višjijm temperaturam, izboljšajo se mehanske lastnosti ter stabilnost volumna, površine in oblike. Usnje je mehko in elastično, zato ga je možno oblikovati. Dlake ali volna so lahko odstranjene ali pa tudi ne (krzno). Ime usnje se uporablja tudi za cepljenec usnje, to je spodnji del kože po strojni obdelavi s cepljenjem (horizontalnim rezanjem) debelješega usnja na dve ali več plasti.

Strojena koža, ki jo z nadaljno predelavo mehansko in /ali kemično razgradijo, ni usnje.

Posebnost: če je površina usnja prekrita z nanosi, sloji ne smejo biti debelejši od 0.15 mm.

oznacevanje obutev krito usnje.jpg

Krito usnje

Krito usnje je z dodelavnimi površinskimi nanosi in po videzu spremenjeno usnje z namenom doseganja (izboljšanja) želenih lastnosti in izgleda. Debelina vseh površinskih nanosov presega 0,15 mm, ne sme pa biti večja kot je tretjina debeline usnjene osnove.
oznacevanje obutev 1.jpg

Tekstilni material

Znak za tkane ali netkane tekstilne materiale iz naravnih ali umetnih vlaken.
oznacevanje obutev 2.jpg

Drugi materiali

 

Shematski prikaz sestavnih delov obutve

Zgornji deloznacevanje obutev zgornji del.jpg Podloga in vložek (steljka) oznacevanje obutev vlozek.jpg Podplatoznacevanje obutev podplat.jpg

 

Primer oznake materialov na obutvi:

oznacevanje obutve.jpgPodatke "beremo" takole:

- zgornji del obutve je usnjen,

- podloga in vložek sta iz tekstilnega materiala,

- podplat je iz materiala, ki je uvrščen med drugi materiali (npr. guma).

Pri označevanju obutve ni nujno, da uporabimo slikovne prikaze, čeprav so ti najpogosteje v uporabo. Obutev je dovoljeno označevati tudi v obliki teksta, z opisi materialov iz katerih so posamezni deli obutve narejeni.

 

Materiali za obutev

Izbor usnja pomembno vpliva na uporabnost in namembnost obutve. Usnje ločimo glede na:

  • izvor materiala: naravno usnje, umetno usnje.
  • Videz in način izdelave: boks, napa, velur, nubuk, lak usnje, anilinsko usnje, krito usnje, usnje s folijo, cepljenec, podloga.
  • Živalsko izvor: goveje, telečje, kozje, ovčje, svinjsko, konjsko, ribje, kačje, nojevo ...

1. Naravno usnje

Lastnosti

  • je prijetno za nošenje, ima pore, zato pravimo, da diha v odvisnosti od vrste dodelave;
  • se prilega in prilagaja nogi, pri nošenju daje občutek udobnosti;
  • ima lastnost, da veže veliko vlage ( > 25 %), zato ne daje občutka mokrosti;
  • namenjeno je predvsem za suho vreme;
  • večino obutvenega usnja se lahko s posebnimi postopki hidrofobira - usnje postane začasno vodoodbojno (za določen čas, nato spet premoči).

Vrste usnja glede na izdelavo:

Boks To so različne vrste usnja (telečji, svinjski, goveji), z dodelavami na lični strani usnja. Boks je trpežno usnje, uporabno za vse vrste obutve. Z anilinsko dodelavo usnje ohrani naravni videz (vidne dlačne luknjice, žile ter nagubanost lica). Usnje s kritno dodelavo (nanosom barve ali folije) zaščitimo in mu spremenimo izgled. Željen izgled lahko dosežemo tudi z vtiskanjem umetnih vzorcev ali imitacije naravnega lica drugih vrst živali. S "plastik" in lak dodelavo dobi usnje umeten videz. Tako dodelano usnje je trše od anilinskega, manj diha, vendar pa je vodoodporno, zato je pogosto v uporabi.
Napa Je gladko usnje, izdelano iz telečjih, govejih, svinjskih, kozjih in ovčjih kož. Usnje je mehkejše vrste. Možne so vse vrste različnih dodelav enako kot pri boksu. Uporabljajo jo za izdelavo mehke obutve.
Usnje z brušeno površino Za to vrsto usnja je značilno, da ima vlaknato (brušeno) površino. Izdelujejo ga iz zelo različnih surovin. Brusijo lahko mesno stran kože (velur) ali lično stran kože (nubuk). Izdelujejo ga lahko tudi iz stranskih produktov, ki nastanejo pri cepljenju govejih in svinjskih kož (cepljenci). Izdelki iz usnja z brušeno površino so zelo občutljivi na umazanijo, maščobo in predvsem na vlago, zato so primerni le za suho vreme. Občutljivost tega usnja začasno izboljšamo z uporabo specialnih razpršil (sprejev) za nubuk in velur.
Podplatno usnje Zelo razširjena je uporaba usnja za podplate iz govejih kož, ustrojenih z rastlinskimi strojili in dolgotrajnim postopkom. Usnje je prijetno mehko, vendar precej občutljivo: občutljivo je na vlago, pod vplivom vlage se razmehča, in ni primerno za hojo po grobih in kamnitih površinah. Običajno je obarvano samo površinsko, barva se pri hoji poškoduje in odlušči.

 

2. Umetno usnje

Nadomešča naravno usnje. Oblikovanje umetnega usnja je glede na debelino približno enako kot naravno usnje.

Umetno usnje ne diha in ne prepušča vode, zato je primerno za mokro vreme. Uporablja se za izdelavo zgornjega dela obutve, za zunanje in notranje dele, pri izdelavi podplata pa v kombinaciji z gumijastimi podplati ali s podplatom iz poliuretana.

Neobvezno označevanje

1. Oznake za velikost obutve

Za dobro počutje je pomembno, da izberemo čevlje prave velikosti. Oznaka velikosti je natisnjena na embalaži, vtisnjena pa je tudi na podplatu ali/in v notranjosti vsakega čevlja.

2. Dolžinsko številčenje

Osnova za velikost obutve je dolžina stopala. Pri nas je v veljavi francosko številčenje, na uvoženi obutvi pa najdemo lahko tudi druge merske sisteme, na primer angleškega ali ameriškega. Značilnost ameriškega sistema je, da loči ženske velikostne številke od moških.
Pri krznenih copatih je potrebno izbarti vsaj številko večje copate.

oznacevanje_obutve_stevilke

Opomba: merilni trak ni narisan v merilu in prikazuje le razmerja med dolžino obutve v centimetrih in oštevilčenjem v Franciji (kot pri nas), Angliji in Ameriki.
 

Kako izbrati pravo velikost?

Izmerite si dolžino stopala v centimetrih, dodajte 0,5 cm (čevelj ne sme tiščati). Prikazani merilni trak pokaže ustrezno številko v drugih merskih sistemih.

Primer:

  • ženska noga dolžine 24,5 cm pomeni številka 37 v francoskem in številka 4 v angleškem merskem sistemu.
  • moška noga dolžine 28 cm pomeni številka 42 v francoskem in številka 8 v angleškem merskem sistemu.

 

 

 

 

Ko kupujete: zjutraj so noge spočite, popoldne pa se stopala zaradi napora nekoliko raztegnejo. Zato čevlje praviloma kupujemo popoldne.

Problemi z dimenzijami

Proizvajalci običajno pri izdelavi obutve upoštevajo dimenzije (širino stopala in višino narta), ki jih ima v povprečju populacija na območju, za katerega je namenjena obutev. Le redki izdelujejo obutev v več širinah, za ožja stopala in za širša stopala, ali za stopala z nižjim in višjim nartom.

Širinsko številčenje

Na nekaterih trgih je mogoče izbirati obutev tudi z dodanim podatkom o širini.

Širino obutve označujejo z velikimi črkami abecede. Ožje modele označujejo črke A, B, C... za širše stopalo pa so primerni modeli F, G, H...

Primer:

  • številka 42 F, obutev za malo širše stopalo,

  • številka 42 G za široko stopalo ,

  • številka 42 H za zelo široko stopalo.

Pri nas ponudbe čevljev v različnih širinskih številkah takorekoč ni. Nekaj več prilagajanja potrebam uporabnikov v tej smeri najdemo le pri športni obutvi. Širšo ali ožjo obutev za vsak dan najdemo le takrat, če jo diktira moda. Ostalim ne preostane drugega kot da čevlje po meri izdelajo obrtniki, izdelajo pa jih tudi nekateri proizvajalci. Lahko pa čevlje kupite v tujini: ožje modele v Italiji in Španiji, širše na sveru, v Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem in v skandinavskih deželah. V Ameriki je v prodaji obutev v vseh širinah.

 

3. Označevanje načina izdelave obutve

Informacije o načinu izdelave obutve omogočajo pravilen izbor obutve, saj pomembno vplivajo na uporabne lastnosti.

Najpogostejši načini izdelave obutve so:

  • lepljenje
  • šivanje
  • brizganje

Primer: obutev za najtežje obremenitve je običajno šivana, ker postopek zagotavlja trajnost.

Vzdrževanje obutve

Svetujemo: da bodo čevlji dobro služili in ohranili estetski videz, jih redno negujte! Odstranjujte prah in blato ( s krtačo ali vlažno krpo) in po potrebi uporabite še čistilna in negovalna sredstva.

Naravno usnje - krito (boks,napa) Obutev očistimo z vlažno krpo, mažemo pa jo s primerno pasto. Z mehko ščetko jo skrtačimo in s suho krpo spoliramo do visokega sijaja.
Naravno usnje - velur, anilinsko usnje Obutev skrtačimo s ščetko. Če je potrebno, uporabimo sprej za velur. Uporaba vode ali vlažne krpe ni priporočljiva. Večje madeže je možno odstraniti z rahlim brušenjem suhega usnja z brezbarvnim brusnim papirjem granulacije 600, nato usnje večkrat skrtačimo v smeri poteka vlaken.
Umetno usnje Obutev očistimo z vlažno krpo.
Tekstilni materiali Prah odstranimo z mehko ščetko in obutev očistimo s suho krpo.
Laminirani usnjeni in tekstilni materiali (polprepustne membrane) Vzdrževanje je enako, če je usnje podloženo oziroma laminirano z neprepustno membrano ali polprepustno membrano. Ker je večina obutvenega usnja hidrofobiranega, lahko vse bokse in nape (razen anilinske dodelave) čistimo tudi z vlažno krpo.
Gumijasta obutev Obutev očistimo z vlažno krpo.
 

 

Vir:ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE